Grohoti/grušine/gruhi i gromače

Grohoti / gruhi / grušine i gromače su nastali kad se j krčil primorski krš da bi težaki i težakinje dobili laze, umejke, mašune i lišice. Gromače su zazidane kod zidi na rubu laza pa tako dobile i funkciju mejaši, a grohoti, gruhi i grušine su gomile kamija posloženoga nutri va lišici.

Gruhi / grušine / grohoti, gromače i njihove mirine stoje tu od pamtivika. Prošle su uz njih i još prohajaju bure, juga, snigi, leta, zime, dažji, šuše, tepline, mrzline, rati, bune, tužice i veselja, a brižno poštivano kamiji još je tu! Predstavljaju ti kupi istinske trajne spomenike ki svedoče o prošlimi vrimeni i onimi mučenjaki i trudniki ki su jih zazidali.

Zanimljivo j napomenut, kad već govorimo o kamiji kod osnovnomu graditeljskomu materijalu od koga su napravni i grohoti i gromače, da puno riči va hrvackomu zajiku, kako čakavskih tako i nečakavskih, a ke se odnose na kamik, zemlju i hruste počinju z slovi „gr“. To su, osin gruha, grušine, grohota i gromače, još griža, gradina, gromuš / grobuš, grohotat (se čakavizmi), pa grumen, gruda, graba, grad, gradnja, greben, gredica, grob, gromada i grota (z književnoga zajika), a tu j i jako sličan skup slov „hr“ na početku čakavske besede hrusta!

Radovan Tadej, Čakavski besedarij