Pizdogljed, pizdohaljac, pizdohran

Čakavski leksik je bogat z složenicami. Uz naslovne pojme pizdogljed / pizdogljedac, pizdohaljac / pizdohaljan i pizdohran / pizdohrančić / pizdofrančić to bi bile, ilustracije sporadi, još i ove riči: krivogljed / krivogljedan / krivogljedac, tretognjet / tretognjetan / tretognjetac / trtognjet / trtognjetan / trtognjetac, smrznorit / smrzloritan, srborit / srboritast, hudohaljan / hudohaljac, lahkoprdac / lahkoprdan, mehkoprdac / mehkoprdan, mastihljust, govnokopina, ritomeljagolomačast, gorirožice, pizdošvik, podguzovat, podlesnica, pizdoglav, vragodrtan / vragudrtan, rukopružan, samosvoj / samohoj / samohojina, starokrajac, blagoberina, črvojidina / črvojid, dragomaljan, drivojidina / drivojid / drvojidina / drvojid, drek-magazin, lahkodelac / lahkodelnik, bezgajbar, halabura, svetopetka, sajometlar / sajomet, samoglav,  travovabac, slabojebac, plačimajka / plačipička, plašibura, zlotvorenje / zlostvorenje, nogoguzica, nabiguzica, hudodavac / hudodelnik, dušogubac, naglobrzan, priburac, strahoprdac / strašiguzica, šupoglav, vrtiprah, podmučeć / podskriveć / podotaj, seznalo, opodzimi…. Takove igre starih čakavskih govorniki z besedami su slične homerovskomu stilu pisanja va Ilijadi i Odiseji.

Transvestit

Tri dvosložne riči z naslova poveživa imenica pizda ka im dava pomalo slikovito, ma i prosto značenji. Istini za volju, moramo reć da j i nigda bilo voajeri i transvestiti, unda kad se za ove stručno-naučne riči nij znalo. Nij bilo ričniki tujic, ni enciklopedij, ni leksikoni. I kako unda popu reći pop, a bobu bob i ustat pristojan? Nemoguća misija. Tu more pomoć jedino šegavoća nigdanjih čakavci ki su skovali posebne izraze za  osobe ovih sklonosti, pa j voajer složen z besedami pizda+gljedat, a transvestiti z pizdun i haljun. Tako su nastale perfektno skovane riči kih se ne bi sramil ni sam Bogoslav Šulek, z  glavun i bradun. 

A ča reć za pizdohrana i kako ga pojasnit? Nastal je spajanjun imenice pizda i glagola hranit, ma va govoru se manje spominje kod pizdohran, a gušće kod pizdohrančić ali pizdofrančić. Analizun osnovnih riči z kih je skovana otkriva se i značenji ove složene besede. To j zet ki j  došal živit va kuću tasta i punice. Mora bit manji od makova zrna, pa se zato ova imenica koristi jedino va deminutivu. Zasiguro se ne bi moglo pripizdeka / došopica / priženjača zamislit kod pizdohrančinu. Tomu i takovomu čoviku priliči se bit samo pizdofrančić! I tu se vidi logičnost čakavskog nazivlja, aš priženja / domazet pod krovun tasta i punice ne more bit zavit, svojglav, deštard i netorajan pizdofrančina! Nikad, nigdi i nikako!



Radovan Tadej, Čakavski besedarij